Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v televizijskem nagovoru uradno ponudil dialog Združenim državam Amerike. Izrazil je pripravljenost na srečanje "kjerkoli in kadarkoli", če so se ameriški predstavniki pripravljeni vključiti v resne in konstruktivne pogovore. Maduro je kot prednostna področja morebitnega sodelovanja izpostavil boj proti trgovini z drogami, vprašanja migracij ter energetski sektor, pri čemer je poudaril, da je Venezuela pripravljena oskrbovati trg z nafto. Predsednik je v intervjuju s španskim novinarjem Ignaciom Ramonetom potrdil, da so bili stiki z ameriškimi uradniki že vzpostavljeni. Madurova ponudba prihaja v času, ko si Venezuela prizadeva za omilitev mednarodnih sankcij in izboljšanje gospodarskih odnosov z Zahodom. Kljub preteklim napetostim venezuelska vlada zdaj poudarja pragmatičen pristop k reševanju sporov, ki bi lahko vodil do stabilizacije regije in novih energetskih dogovorov.

Cene nafte so na svetovnih trgih zabeležile rahlo rast. Nafta znamke WTI na newyorški borzi NYMEX se je podražila za 0,24 % na 67,50 ameriških dolarjev za barel, medtem ko se je cena severnomorske nafte Brent na londonski borzi ICE povzpela za 0,21 dolarja na 69,49 dolarja za barel. Trgovci pozorno spremljajo pogajanja med ZDA in njihovimi trgovinskimi partnerji ter ocenjujejo morebitne posledice novih evropskih sankcij proti Rusiji.

Združene države Amerike so od Ruske federacije prejele uradno zahtevo za prekinitev operacij proti naftnemu tankerju Bella 1, ki se nahaja v atlantskem bazenu. Ameriške oblasti so plovilo poskušale prestreči zaradi suma vpletenosti v t. i. floto v senci, ki prevaža venezuelsko surovo nafto v nasprotju z mednarodnimi sankcijami. Po navedbah ameriških uradnikov se je posadka tankerja poslužila nenavadnega manevra, ko je na krov plovila narisala rusko zastavo, da bi s tem odvrnila morebitno vkrcanje ameriških sil. Incident se je dodatno zapletel, ko se je tanker Bella 1, ki je povezan z Iranom in Venezuelo, po neuspešnem poskusu ameriškega posega umaknil globlje v Atlantik. State Department je zahtevo iz Moskve prejel na silvestrovo, kar potrjuje visoko stopnjo diplomatske napetosti med velesilama glede nadzora nad energetskimi potmi in izvajanjem sankcij. Plovilo ostaja pod nadzorom ameriških sil, vendar diplomatski pritisk Rusije otežuje nadaljnje ukrepanje mornarice.

Rusija je ZDA poslala diplomatsko noto, v kateri zahteva prekinitev pregona tankerja Bella 1, ki ga ameriške oblasti že dva tedna preganjajo zaradi prevoza venezuelske nafte. V posadki tankerja so tudi ruski in ukrajinski državljani.

Posadka naftnega tankerja Bella 1, ki pluje pod panamsko zastavo, je v Karibskem morju izvedla nenavaden poskus pobega pred ameriškimi oblastmi. Po poročanju lokalnih virov so člani posadke na trup ladje naslikali rusko zastavo, s čimer so domnevno skušali pridobiti zaščito Moskve in se izogniti zajetju. Ameriška obalna straža je v nedeljo, 21. decembra, sprožila aktivno zasledovanje plovila, da bi ga prestregla. Ladja Bella 1 se je znašla na seznamu sankcioniranih subjektov ameriškega finančnega ministrstva zaradi domnevnih povezav z Iranom. Washington redno izvaja nadzor nad plovili, za katera sumi, da kršijo mednarodne sankcije ali so vključena v nezakonito trgovino z nafto v korist teheranskega režima. Incident v Karibih kaže na naraščajoče napetosti pri izvajanju pomorskih blokad in sankcij v regiji.

Trumpova administracija je uvedla nove sankcije proti 50 posameznikom, podjetjem in ladjam, večinoma iz Združenih arabskih emiratov, Hongkonga in Kitajske, zaradi domnevnega posredovanja pri pošiljanju iranske nafte in prodaji utekočinjenega naftnega plina. Ukrep je del kampanje 'maksimalnega pritiska' proti Teheranu.

Iranski zunanji minister Abas Arakči je opravil telefonski pogovor s svojimi francoskimi, britanskimi in nemškimi kolegi ter vodjo zunanje politike EU Kajo Kal o jedrskih pogajanjih pred iztekom roka za sankcije.

Iranski zunanji minister je dejal, da bi morale ZDA Iranu izplačati odškodnino za izgube, nastale med 12-dnevno vojno prejšnji mesec, preden bo Teheran nadaljeval jedrske pogovore.

ZDA so uvedle sankcije proti 13 podjetjem in osmim plovilom zaradi domnevnih povezav z Iranom, s ciljem zaustavitve iranskega izvoza nafte. Sankcije so usmerjene proti subjektom s sedežem v Hong Kongu, Kitajski, Združenih arabskih emiratih in na Marshallovih otokih.